-
1 pitch
I 1. [pi ] verb1) (to set up (a tent or camp): They pitched their tent in the field.) postaviti2) (to throw: He pitched the stone into the river.) vreči3) (to (cause to) fall heavily: He pitched forward.) pasti4) ((of a ship) to rise and fall violently: The boat pitched up and down on the rough sea.) zibati se5) (to set (a note or tune) at a particular level: He pitched the tune too high for my voice.) intonirati2. noun1) (the field or ground for certain games: a cricket-pitch; a football pitch.) igrišče2) (the degree of highness or lowness of a musical note, voice etc.) višina tona3) (an extreme point or intensity: His anger reached such a pitch that he hit her.) stopnja4) (the part of a street etc where a street-seller or entertainer works: He has a pitch on the High Street.) stojnica5) (the act of pitching or throwing or the distance something is pitched: That was a long pitch.) met6) ((of a ship) the act of pitching.) zibanje (ladje)•- - pitched- pitcher
- pitched battle
- pitchfork II [pi ] noun(a thick black substance obtained from tar: as black as pitch.) katran- pitch-dark* * *I [pič]nounmineralogy smola (zemeljska), katran; botany drevesna smolaII [pič]transitive verbsmoliti, namazati s smolo, katraniziratiIII [pič]nounmet (žoge), lučaj (balinske krogle), metanje; nautical zibanje ladje; nagnjenost, strmec, strmina (strehe); višina, stopnja; music višina tona, uglašenost (glasbila); figuratively (najvišja ali najnižja) točka, najvišja stopnja, vrh, vrhunec; British English stojnica (uličnega prodajalca); economy ponudba blaga na tržišču; American slang hvalisanje blaga, reklamni oglas; American slang čenče, blebetanje; sport igrišče, (kriket) polje med vrati; razmak med luknjicami (na filmu), razmak med žlebiči (na gramofonski plošči)pitch level — višina tona, glasuto queer s.o.'s pitch — prekrižati komu načrteAmerican slang I get the pitch — razumemslang what's the pitch? — kaj se godi?IV [pič]1.transitive verbpostaviti (tabor, šotor, stojnico); zabiti, zasaditi (kole itd.); metati, vreči, zalučati (žogo, kovance itd.); naložiti (seno z vilami); postaviti v bojni red; določiti (po višini, vrednosti); (govor itd.) uglasiti, prilagoditi (on čemu); izraziti na poseben način, s posebnim stilom; music uglasiti (glasbilo), intonirati (pesem); sport meriti na cilj, zamahniti; figuratively usmeriti (misli; toward k); nasuti (cesto), tlakovati, asfaltirati; določiti adut (pri začetku igre); ponuditi, razstaviti, hvaliti blago; slang pripovedovati, izblebetati;2.intransitive verbpasti kakor dolg in širok; nautical zibati se (ladja); sport podati žogo metalcu, metati; nagniti se (streha); utaboriti seto pitch a story — pripovedovati laži, debele tvesti, izmisliti si zgodbofiguratively to pitch one's tent — naseliti seto pitch a yarn — debele tvesti, pripovedovati neverjetno zgodbo -
2 A 1
I [éiwʌn, éi nʌmbə wʌn]adverb & adjectivecolloquially odlično; prvovrsten, odličenhe's A 1 — dobro se mu godi; sijajen dečko jeto be A 1 at s.th. — dobro kaj znatiIIabbreviation -
3 anything
1) ((in questions, and negative sentences etc) some thing: Can you see anything?; I can't see anything.) kaj; nič2) (a thing of any kind: You can buy anything you like; `What would you like for your birthday?' `Anything will do.') vse, kar; vse, karkoli* * *[énimiŋ]pronounnekaj, karkoli, vsehe is a little better if anything — godi se mu malo bolje, če se sploh da govoriti o zboljšanjulike anything — na vso moč, kar se da -
4 be
['bi: ɡi:]( abbreviation) (Bachelor of Engineering; first degree in Engineering.)* * *[bi:]intransitive verb & auxiliary verb biti, obstati, obstajati; eksistirati; nahajati se; veljati, stati; počutiti se; obiskati; morati; bodiI am cold (warm, hot) — zebe me (toplo, vroče mi je)here you are — izvoli(te), na(te), tu imaš (imate)to be from the purpose — biti neprimeren, zgrešiti namento be wrong — ne imeti prav, motiti sehow are you? — kako se imaš (imate)?; kako se ti (vam) godi?how much is this? — koliko stane?it is going to rain — gotovo bo deževalo, na dež kažewhat is that to you? — kaj vam to mar?it is not in me — to ni v mojem značaju, nisem tak
См. также в других словарях:
godíti se — ím se nedov. (ȋ í) 1. nav. 3. os. večkrat se zgoditi; dogajati se: čudeži se ne godijo; take stvari se bodo vedno godile / po vojni so se tu in tam še godili majhni spopadi // izraža obstoj, potek v prostoru in času: kaj se tu godi? razločno sem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsák — a o zaim. (ȃ) I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja: spoštovati vsakega človeka; pri vsakem gibu je čutila hude bolečine; elektriko so napeljali v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dopúščati — am nedov. (ú) 1. ne preprečevati, ne braniti, da se kaj zgodi, godi: oče nam je dopuščal, da smo se igrali po mili volji / o tem ne dopuščam razgovora; ne, kot predsednik tega nikakor ne dopuščam ne dovolim / bolečine mu niso dopuščale, da bi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dopustíti — ím dov., dopústil (ȋ í) 1. ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj zgodi, godi: dopustil je, da je odšla domov / tega vendar ne smemo dopustiti dovoliti 2. knjiž. priznati za možno: nekateri bodo res tako mislili, je dopustil oče dopuščèn êna o:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lagáti — lážem tudi lagáti se lážem se nedov. (á á) 1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto: na obrazu se mu je videlo, da laže; lagal jim je, da ga ni videl; ne vem, kje je, je lagala; lagati o kom; on nikoli ne laže; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čez — predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz (ẹ̑) 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skózi — tudi skóz prisl. (ọ̑) 1. izraža premikanje ali usmerjenost z ene strani na drugo a) glede na širino, globino: bila je taka gneča, da sem se komaj prebil skozi; žebelj je prišel skozi, ker si premočno udarjal; rezina kruha je bila tanka, da se je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika